Kazalo
To poglavje je rahlo spremenjena verzija istega poglavja v knjigi The Subversion book. Spletna različica knjige je na voljo na tem naslovu: http://svnbook.red-bean.com/.
To poglavje je kratek uvod v Subversion. Če se z nadzorom različic še niste srečali, potem je to poglavje za vas. Začnemo s splošnimi principi nadzora različic, pregledamo posebnosti sistema Subversion in na enostavnih primerih pogledamo, kako se Subversion uporablja.
Čeprav primeri v tem poglavju prikazujejo, kako si uporabniki delijo programsko izvorno kodo, upoštevajte, da lahko Subversion upravlja katerekoli datoteke - ni omejen samo na pomoč računalniškim programerjem.
Subversion je centraliziran sistem za souporabo informacij. Njegovo bistvo je skladišče, centralno mesto za shranjevanje podatkov. Skladišče shranjuje informacije v obliki drevesne strukture datotečnega sistema, kar je tipična hierarhija datotek in map. S skladiščem se lahko poveže poljubno število odjemalcev in bere ali zapisuje datoteke. S pisanjem podatkov da odjemalec te podatke na voljo drugim; z branjem podatkov odjemalec dobi infomacije od drugih.
Zakaj je to zanimivo? Po dosedanji razlagi izgleda to kot tipičen datotečni strežnik. In v resnici skladišče je neke vrste datotečni strežnik. Subversion je poseben zaradi dejstva, da si zapomni vsako spremembo, ki je bila kadarkoli zapisana: vsako spremembo vsake datoteke, pa tudi spremembe strukture map, n. pr. dodajanje, brisanje in preureditev datotek in map.
Ko odjemalec bere podatke iz skladišča, običajo gleda le zadnjo različico drevesne strukture map. Vendar ima odjemalec možnost videti tudi predhodnja stanja datotečnega sistema. Odjemalec lahko postavi vprašanja o zgodovini, n. pr. “kaj je ta mapa vsebovala prešnjo sredo?” ali “kdo je zadnji avtor sprememb na tej datoteki in kakšne so te spremembe?” Takšna vprašanja so osrčje kateregakoli sistema za nadzor različic. Ti sistemi so nareni za hranjenje in spremljanje sprememb podatkov skozi čas.